USTVARJALI SMO...SONČNICE

Ker je k nam prišla jesen, smo se odločili, da s sončnicami malo popestrimo naše prostore. S tem namenom je nastala delavnica - izdelajmo sončnice iz krep papirja. 
Uporabili smo krep papir oranžne in rumene barve in rjav trši papir. 
Iz rjavega papirja smo izrezali približne kroge, iz krep papirja pa posamezne cvetne liste. Liste smo nato s pomočjo vročega lepila lepili na rjavo osnovo. Nazadnje smo lističe še malo oblikovali. 

Zadovoljni z izdelki smo s cvetovi okrasili prostore v vdc-ju. 

Mimogrede smo še izvedeli marsikaj zanimivega o sončnicah. 

Sončnice niso le za ptičke...

Sončnica ne razveseli le našega pogleda, ampak lahko »razvedri« tudi naš jedilnik. Eden od učinkov sončničnih semen je namreč prav vpliv na izboljšanje razpoloženja, saj visoka vsebnost aminokisline triptofan spodbuja nastanek serotonina. Semena vsebujejo še veliko magnezija, uravnovešajo presežke kalcija in uravnavajo delovanje živčevja. Tudi vitamin B6 je znan po protidepresivnem delovanju in sončnična semena so z njim dokaj bogata. Poleg tega že 50 gramov dnevno zaužitih sončničnih semen pokrije tudi dnevne potrebe po antioksidativnem vitaminu E.

Na velikih poljih, posejanih s sončnicami, se rade pasejo tudi čebele in pridelajo kakovosten sončnični med.

Sončnica je enoletna rastlina, ki zraste od 1,2 do tri metre in ima značilno veliko okroglo glavo, polno semen. Spada v rod Helianthus, ki vključuje več kot petdeset vrst, največ v Severni Ameriki. Nekatere so okrasne in rastejo v vrtovih na kakovostni zemlji. Cvetovi sončnice se preko dneva obračajo za soncem in se zvečer, ko sonce zaide,  popolnoma zaprejo. Zaradi svoje podobnosti soncu so jo Azteki gojili v templjih boga sonca.

Uporaba sončnice

Danes jo kot rastlino v celoti izkoriščamo, saj so prav vsi njeni deli uporabni. Listi so krma za živino, iz stebla pridelujemo celulozo in semena uporabljamo za pridobivanje olja ali kot dodatek jedem. Stržen sončnice je ena od najlažjih snovi in ga večinoma uporabljajo v raziskovalnih laboratorijih. Sončnica kot rastlina ima veliko sposobnost vsrkavanja vode iz tal, zato so jo na Nizozemskem začeli uporabljati za izboljšavo oziroma izsuševanje močvirnih tal.
V Evropi največ sončnic pridelujejo v Rusiji, Španiji, Romuniji, na Madžarskem in v Nemčiji. Velika pridelovalka je tudi Japonska. V omenjenih državah proizvajajo tudi veliko sončničnega olja.

Koristne lastnosti

 

Povprečni cvetni koš sončnice ima premer do 40 centimetrov. Površen pogled nanj nam ustvari predstavo, da gre za en sam cvet, a je v resnici sestavljen iz neštetih samostojnih cvetov. Semena, ki se razvijejo v cvetnem košu, so bela ali črno-belo progasta. Ker so drobna, bi bilo ročno luščenje zelo zamudno, zato danes to opravljajo posebni stroji.
Semena so bogat vir beljakovin, saj lahko vsebujejo:

• 16 do 28 odstotkov beljakovin
• 21 do 40 odstotkov maščob oziroma olja z visokim deležem nenasičenih maščobnih kislin – posebej linolne (omega-6)
• 10 odstotkov ogljikovih hidratov
• lecitin
• vitamine A, B1, B2, B6, B12, E, K, D in
• rudnine, kot so kalcij, klor, kobalt, mangan, magnezij, jod, cink,baker in železo.

Maščobne kisline omega-6 so potrebne za gradnjo zdravih celic v telesu in za nastajanje eikozanoidov, hormonom podobnih snovi v telesu, ki nadzirajo vrsto telesnih dogajanj, med drugim vnetja in pretok krvi. Pomanjkanje maščobnih kislin omega-6 povzroča zastoj v rasti, težave s kožo in strjevanjem krvi ter oslabi imunski sistem. Odrasla oseba na dan potrebuje okoli štiri grame omega-6 maščobnih kislin (dve žlici sončničnega olja oziroma pest mandljev ali orehov). Optimalni odmerek omega-6 maščobnih kislin varuje pred boleznimi srca in ožilja. 

V ljudski medicini je znana uporaba sončničnega olja za ogrevanje mišic. V deciliter sončničnega olja namočimo posušen čili, pustimo nekaj dni in dobili bomo masažno olje za ogrevanje.

 

Semena imajo močan učinek na odvajanje vode (diuretični učinek). V ljudski medicini jih uporabljajo tudi kot sredstvo za izkašljevanje (ekspektorans), pri zdravljenju bronhitisa, vnetju grla in kašlja različnih vzrokov.
Sončnična semena priporočajo tudi pri zdravljenju depresije. Na izboljšanje razpoloženja vpliva visoka vsebnost aminokisline triptofan (spodbuja nastanek serotonina) in vitamina B6.

Sončnično olje

 

Sončnično olje pridobivajo s stiskanjem semen. Dobljeno olje je limonasto rumene barve in rahlo sladkastega okusa. Pri segrevanju semen iz mase pridobivajo manj kakovostno olje kot pri hladnem stiskanju, zato bi naj to olje uporabljali predvsem v industriji pridobivanja mila in sveč.
Hladno stiskano sončnično olje pridobivajo s stiskanjem najkakovostnejših semen po posebnem hladnem postopku (kjer temperatura ne preseže 40 stopinj Celzija). Dobljeno olje ni beljeno, ni rafinirano in ne vsebuje kemičnih dodatkov. Naravna sestava olja je v celoti ohranjena. Tako pridobljeno olje ima značilen blag vonj, okus in barvo ter je bogato z esencialnimi maščobnimi kislinami, naravnimi voski, vitaminom E in fosfatidi.

Uporabljamo ga za pripravo zdrave prehrane, tako za pripravo solat in marinad, kakor tudi za dušenje in pečenje. Preostala masa po stiskanju je odlična krma za živali. Krave, hranjene z dodatkom te mase, dajejo znatno več mleka, konji postanejo bolj vitalni in iskri.

Sončnična semena 

Sončnična semena lahko uživamo na različne načine. Priporočeno je uživanje svežih, kakovostnih in toplotno neobdelanih semen. Semena lahko za uro do dve namočimo v vodi, odcedimo in pojemo čez dan. Z namakanjem sprožimo proces nakaljevanja, zato je hranilnih snovi v takih semenih več in so lažje prebavljiva.
Sončnično seme je odličen dodatek fermentiranim mlečnim izdelkom (jogurt), skuti in dopolnjuje okus solatam. Mleta semena v prahu lahko uporabljate za zgoščevanje juh, omak in nadevov. Cela ali na grobo mleta semena lahko dodajamo kruhu, pecivu, zavitkom, zelenjavnim paštetam in seveda različnim vrstam peciva. Zelo okusni so sončnični cvetni popki v solati, poparjene pa lahko postrežemo kot artičoke.
Sončnica je torej vsestransko uporabna in le od nas je odvisno, kako bomo njene vrednosti znali ali hoteli izkoristiti.

Vir: http://www.bodieko.si/soncnica

Anka Kogej