PEKLI SMO ZA......

 ...VALENTINOVO

Za peko kolačkov z jagodami in čokoladnih kolačkov smo se odločili zato, ker smo želeli izdelati sladke zalogajčke, ki bi jih preprosto servirali v papirne košarice.

Že včeraj je Damjan v trgovini nakupil potrebne sestavine.

V kuhinji smo najprej pokomentirali recept, potrebne sestavine in si jih pripravili. Pripravili smo si tudi potrebne pripomočke, posodo, mešalnik, pekač, cedilo, papir za peko, papirne skodelice...

Vera in Saša Kordeš sta razbili jajca. Zmešali smo jajca s sladkorjem, dodali smo moko s pecilnim praškom in narahlo ročno zmešali. Maso smo dali na pekač prekrit s peki papirjem. Delali smo dve vrsti kolačkov, zato smo v eno testo dodali kakav.

Pečenemu smo odstranili peki papir. Čokoladnega smo razrezali na koščke, iz drugega testa pa je s pomočjo modelčka Bojana izrezala krogce.

En biskvit smo navlažili z mlekom, drugega pa s sokom od kompota. Bojana in Saša sta delo odlično opravili.

Za nadev jagodnih kolačkov smo stepli sladko smetano, stepeni dodali kislo in par žlic zmiksanih jagod iz kompota, katerim smo dodali sok pomaranče in pikico sladkorja v prahu. 

Za čokoladne pa smo skuhali kremo iz jajc, čokolade in masla, okrasili smo jih s sladko smetano in kakavom.

Kuhinjo smo za seboj počistili. Pomili in pobrisali smo posodo in ostale potrebščine. 

  

Pa upamo, da bo presenečenje popolno   ;) 

Anka Kogej

NADALJUJEMO S PROJEKTOM ŽIVLJENJE JE KOŠARKA!

V mesecu februarju se bo pričela nova sezona dobrodelnega projekta Življenje je košarka. Dogovor med varstveno delovnimi centri (Kranj, Koper, Nova Gorica, Idrija) in šolami (OŠ Koper, Idrija, Lucijana Bratkoviča Bratuša Renče in Tehniškim centrom Kranj) je dosežen in tukaj si lahko ogledate terminski plan treningov. Nova sezona prinaša nove izzive, saj nas poleg revijalne tekme na košarkarskem kampu čaka tudi nastop na letošnjem Eurobasketu (natančneje v Kopru). 

Tako se bodo naši uporabniki skupaj z OŠ Idrija enkrat mesečno srečevali na parketu v Modri dvorani in se urili v treningu košarke pod vodstvom  g. Drobnjak Siniše in profesorja športne vzgoje g. Pisk Leona. Prvi trening bo potekal že 20. 2. 2013 v sodelovanju z učitelji in učenci osnovne šole Idrija v sklopu športne vzgoje.


Namen projekta ni tekmovanje, temveč ohranjanje psihofizičnih sposobnosti ter vsesplošna socializacija uporabnikov skozi skupno igranje košarke z učenci, dijaki in varovanci drugih varstveno delovnih centrov v Sloveniji. Želimo si, da bi tako eni kot drugi sprejemali drugačne vrednote in navade. Košarka jim tako predstavlja igro, pa tudi učenje ali celo način življenja. Dobro počutje je velikokrat najboljše zdravilo za marsikatere ovire s katerimi se soočamo. Z učno uro košarke dosežemo prijetno vzdušje tako za učence kot tudi za uporabnike  VDC-ja. Ekipni športi odpirajo vrata kolektivnemu duhu, ne glede na to kakšna je ekipa. Poleg ohranjanja psihofizičnih sposobnosti, želimo s projektom prispevati k grajenju socialne mreže uporabnikov s posebnimi potrebami , saj je le-ta izrednega pomena za občutek lastne vrednosti in kakovostnejšega življenja.





Terminski plan treningov v 3.sezoni:
Dvorana OŠ Idrija – od 11.25 do 12.10
1. sreda, 20. februar 2013
2. sreda, 13. marec 2013
3. sreda, 17. april 2013
4. sreda, 15. maj 2013
5. sreda, 5. junij 2013


Ogledate si lahko posnetek "Zaključek dobrodelnega projekta Življenje je košarka".

O projektu Življenje je košarka.

 Suzana Petrovčič

 

ZIMSKA IDILA IN SANKANJE - DRUGIČ...

Bil je prelep zimski sončen dan. Naši uporabniki so se s Suzano odpravili na pohod do Kobalove kmetije. Na poti so povsem po naključju srečali stare prijatelje iz Podružnične šole IUOMPP. Ker so bili namenjeni na sankanje, so se jim z veseljem pridružili. 

Skupaj so uživali v sankanju in ostalih vragolijah po snegu. Po fotografijah sodeč so preživeli čudovito dopoldne. 

...pa še kdaj :)

ZIMSKA IDILA IN SANKANJE

Včeraj, 24.1.2013, smo se šli na Taler sankati. Hodili smo tudi malo peš. Vsi smo prišli zmatrani  in vsi smo vedeli, da nam nobena zima ni kos. Nič nam ni bilo žal, da smo se šli sankati. Tudi na kepanje nismo pozabili. Malo nas je imelo svoje sanke, opozorili so nas tudi, da se moramo toplo obleči. Bili smo kot petletni otroci, ki so se veselili snega, ki so vedeli, da se bodo zabavali. Vedno se veselimo zime, ker vemo, da se bomo lahko sankali in zabavali. Polno je bilo smeha in veselja, v nas iskrila iskrica ljubezni do snega. Le zakaj bi zamudili sankanje. Velika priložnost je bila, ker  je bil že sneg in le zakaj se ne bi šli sankat, smo si sami pri sebi rekli. Nekatere sanke sploh niso bile nabrušene in zaradi tega se z njimi nismo mogli dobro sankati. Večkrat smo se spustili po hribu navzdol in potem smo šli še enkrat, dokler se nismo zares utrudili. Za  vsak slučaj smo nekateri imeli še nekaj za preobleči, kepali smo se, se metali v sneg, naredili kakega angelčka in tako naprej. Vedno smo vsi imeli radi sankanje in še vedno ga imamo.

  SAŠA KOBLAR